V Zgornjih Gorjah se je začelo rušenje Gorjanskega doma, ki je bil skoraj stoletje osrednji prostor kulturnega, športnega in društvenega življenja v kraju. Na njegovem mestu bo zraslo novo Razvojno središče kulture in športa.
Z rušenjem starega Gorjanskega doma se zaključuje pomembno poglavje gorjanske zgodovine. Stavba, v kateri so se desetletja vrstili kulturni nastopi, gledališke predstave, koncerti, plesi, proslave, športna vadba, volitve in zbori krajevnih društev, je bila mnogo več kot le kulturni dom. Za številne generacije Gorjancev je predstavljala osrednje zbirališče in prostor skupnosti.
Začetki organiziranega kulturnega življenja v Gorjah segajo v leto 1879, ko je gorjanski župan Jakob Žumer ustanovil Bralno društvo. Že pet let pozneje, 17. avgusta 1884, so odprli prvi Gorjanski dom. Stal je na prostoru današnje knjižnice, v njem pa sta bili čitalnica in prostor za občinsko dogajanje.
Zemljišče za prvi dom je prispevala župnija, pri gradnji pa so sodelovali domačini z lesom, denarjem, drugim materialom in prostovoljnim delom. Po nekaterih zgodovinskih zapisih naj bi bil to celo prvi kulturni dom v tedanji deželi Kranjski.
Ker je prvi dom kmalu postal premajhen in ni imel primernega odra, so se večje gledališke predstave in prireditve odvijale tudi v Domu kmetijskega društva ter na Moravčevem skednju. Zato so se Gorjanci odločili za gradnjo večjega doma.
Sedanji Gorjanski dom so na cerkveni zemlji zgradili v letih 1925 in 1926, po navedbah lokalnih zgodovinskih virov v samo desetih mesecih. Tudi tokrat je šlo za skupnostni podvig: župnija je prispevala zemljišče, kmetje les, drugi prebivalci pa denar, material in svoje delo.
Leta 1927 je stavba že stala, vendar še ni imela fasade. Dokončali so jo leta 1929, slovesno odprtje pa je potekalo 16. junija istega leta ob 50-letnici prosvetnega društva. Dom je blagoslovil ljubljanski škof Gregorij Rožman, slovesnosti pa se je udeležil tudi tedanji politik Marko Natlačen.
Večnamenska dvorana z odrom je bila namenjena kulturnim prireditvam in gledališkim uprizoritvam, uporabljali pa so jo tudi kot telovadnico. Dom je skozi različna zgodovinska obdobja nosil več imen oziroma je bil povezan z različnimi organizacijami. V virih se pojavljajo imena Orlovski dom, Sokolski oziroma Športni dom in pozneje Dom Partizan.
Po drugi svetovni vojni je društveno in športno življenje v Gorjah ponovno zaživelo. Dom so obnovili leta 1953, leta 1975 pa so mu dodali prizidek. Ob njem je bilo leta 1985 urejeno še asfaltno športno igrišče.
V skoraj stoletju delovanja je Gorjanski dom postal skupna dnevna soba kraja. V njem so nastopali otroci in odrasli, delovala so društva, odvijale so se proslave in sprejemale odločitve, pomembne za lokalno skupnost. Številni domačini so prav v njegovi dvorani prvič stopili na oder, zaplesali, si ogledali predstavo ali se udeležili krajevnega srečanja.
Pred začetkom rušenja so se domačini 4. junija 2026 še zadnjič simbolno zbrali v starem domu. Ob tej priložnosti so pripravili časovno kapsulo s sporočilom prihodnjim rodovom.
Odstranitev stavbe poteka v začetku avgusta. Na njenem mestu bo Občina Gorje zgradila novo Razvojno središče kulture in športa. Novi večnamenski objekt bo obsegal osrednjo kulturno dvorano, pet pisarn za gorjanska društva, sejno sobo, fitnes, dve strelski liniji za vadbo biatloncev in manjšo kavarno.
Stari Gorjanski dom tako odhaja, vendar njegova zgodba ostaja. Ohranjena bo v fotografijah, časopisnih zapisih in predvsem v spominih ljudi, ki so ga skoraj stoletje polnili z življenjem.
