Božično drevo in jaslice

Božično drevo simbolizira prastaro drevo, od katerega sta po krščanskem verovanju prva človeka Adam in Eva jedla prepovedan sad, zaradi česar sta bila izgnana iz raja in zaradi katerega se je moral roditi Odrešenik ter je moral s križem in trpljenjem odrešiti človeštvo. Okraski na drevesu pa simbolizirajo jabolka iz prepovedanega drevesa oziroma prepovedan sad, ki sta ga jedla Adam in Eva.

Božično drevo z okraski tako predstavlja nek vzrok, zakaj se je moral Zveličar sploh roditi na svet in odrešiti človeštvo in s tem v božičnem času predstavlja nek odhajajoč starozavezni čas, ki je po krščanskem verovanju trajal 4000 let in se zdaj z rojstvom Odrešenika počasi poslavlja.

Jaslice pa predstavljajo od 24. decembra do 4. januarja dogodek rojstva Odrešenika in s tem tudi prihajajoč novozavezni čas, ki se začenja z rojstvom Odrešenika. Od 5. januarja pa do 2. februarja pa jaslice predstavljajo dogodek obiska treh modrih iz jutrove dežele Perzije (danes se ta država imenuje Iran), ki so bili tudi kralji treh mestnih držav.

Pri nas se je začela tradicija postavljanja božičnega drevesa tekom 19. stoletja. Najprej so božično drevo pri nas postavljali nemški meščanski uradniki, nato slovensko meščanstvo, nazadnje pa se je uveljavila tradicija postavljanja božičnih dreves na podeželju in na kmetih. 

Tradicijo postavljanja jaslic je prvi začel Sveti Frančišek Asiški v 13. stoletju, na Slovenskem pa so prvi postavili jaslice jezuiti leta 1644. Najprej so se postavljale jaslice zgolj v cerkvah, pozneje tudi na dvorih in šele na koncu so jih začeli postavljati tudi po domovih meščanstva in kmetov. Tekom 18. in na začetku 19. stoletja se je tradicija postavljanja jaslic na Slovenskem dokončno uveljavila, v 18. stoletju v mestih in na začetku 19. stoletja tudi na podeželju in na kmetih. Alpski tip jaslic, ki je zakoreninjen tudi na Slovenskem, prihaja iz Tirolske. Tipične slovenske jaslice so kotne jaslice. Slovenska značilnost so tako imenovani Bohkovi koti (križ z razpelom v kmečki izbi). V te Bohkove kote so na Slovenskem tradicionalno postavljali jaslice. Tako so kotne jaslice pomemben del slovenskega kulturnega izročila. Figure za v jaslice so bile najprej zgolj lesene, pozneje tudi glinaste, zadnja desetletja pa poznamo tudi plastične figure.

Na božično drevo so na začetku dajali jabolka, pozneje pa so jabolka nadomestili okraski in še pozneje so začeli dajati tudi svečke in nato električne lučke. 

Jaslice in božično drevo se tradicionalno postavlja 24. decembra. Na tla se v jaslice da mah, lahko tudi kamne, na osrednjo mesto se postavi štalco, ob štalci pa se postavi pastirski ogenj in vodnjak. V štalco se postavi figure svete Družine (Jezusa, Marijo in Jožefa). Pred sveto Družino se v štalco postavita figuri osla in vola. Ob pastirskem ognju se postavijo figure pastirjev, ki se grejejo ob ognju, ob vodnjaku pa figure pastiric, ki nosijo vodo od vodnjaka. V jaslice se dajo ovce in pastirji, ki ženejo ovce s paše. Če 24. decembra nimamo časa za postavljanje božičnega drevesca in jaslic oziroma če 24. december pride na nedeljo, se lahko božično drevo in jaslice brez figur postavijo že kak dan prej, figure pa naj se dajo v jaslice 24. decembra popoldne, nekateri pa dajejo figure v jaslice šele po večernem kropljenju in kajenju, na sveti večer.

5. januarja, na tretji sveti večer pred praznikom Epifanije ali Razglašenja Gospodovega oziroma v ljudskem reku svetih treh kraljev pa se v jaslice dajo figure svetih treh kraljev. Na prvo mesto se pred figuro novorojenega Deteta postavi figura belega kralja, ki kleči, na drugo mesto figura belega kralja, ki stoji in na zadnje mesto figuro črnega kralja, ki stoji. Po ljudskem reku se je postavil kralj Boltežar, ki je bil temne polti, na zadnje mesto, da se ga Dete ne bi ustrašilo, ker je bil črn. 5. januarja se nad štalco tudi postavi zvezdo repatico, ki je kralje vodila iz jutrove dežele Perzije preko Herodove hiše v Betlehem. 

Na vse tri svete večere: na božični večer (24. decembra), na Silvestrov večer (31. decembra) in na trikraljevski večer (5. januarja) je na Slovenskem in v alpskih deželah nekdanje Avstro-Ogrske navada kropljenja in kajenja hiš, vrtov, sadovnjakov, hlevov, skednjev, stanovanj. Med večernim obhodu po hiši in okoli hiše se kropi z blagoslovljeno vodo in kadi s kadilom. Pri tem se moli veseli del svetega rožnega venca in Angelovo čaščenje.  Najbolj primeren čas za to je na Slovenskem v času med 17. in 19. uro, najpozneje po 19. uri pa naj bi bila hiša že pokropljena in pokajena. Najbolj primerna ura za začetek kropljenja in kajenja sta okoli 17. ure, ko se na cerkvenih zvonikih zvoni večerno zvonjenje Ave Marije ali pa ob 18. uri, ko je po rimskem času čas večernic. Na tretji sveti večer pred svetimi tremi kralji (5. januarja) naj bi na vrata s kredo napisali tudi imena svetih treh kraljev in letnico aktualnega leta. Se pravi, 5. januarja prihodnje leto naj bi na vrata napisali 20+G+M+B+21. G simbolizira ime kralja Gašperja. V originalu se piše namesto G-ja C, ki pa pomeni Caspar, kar je isto kot Gašper. M pomeni Miha, kar v originalu pomeni Melhior, kar je isto kot Miha, B pa pomeni Boltežar, kar pa v originalu pomeni Balthasar, kar je isto kot Boltežar. Tako 20+G+M+B+21, oziroma v originalu 20+C+M+B+21 pomeni „Christus mansionem benedicat“ oziroma Gospod blagoslovi ta dom v letu 2021.

Božično drevo lahko podremo že 7. januarja oziroma dan po svetih treh kraljih, jaslice pa obdržimo do 2. februarja oziroma do Svečnice in jih podremo 3. februarja, dan po Svečnici oziroma lahko že 2. februarja zvečer. Danes, ko ima veliko ljudi umetna božična drevesca, pa se lahko tudi božična drevesca obdržijo do 2. februarja.

Napis 20+G+M+B+20 pa se pobriše najpozneje 31. decembra ob koncu leta, ker se bo takrat izteklo staro leto, 5. januarja pa se bo tako ali tako napisalo nov napis 20+G+M+B+21.

Prvotno objavljeno na: https://domovinskaliga.si/simbolni-pomen-bozicnega-drevesa-in-jaslic/

Delite objavo:

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on pinterest
Pinterest
Novice

Frizerski salon Kattsy

Vrhunsko frizersko izkušnjo v frizerskem salonu Kattsy.si v Radovljici.

Prijava na e-novice

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni.