Po poti iz Gorij proti vasi Poljšica se nam odpira pogleda a veliki skalni previs v hribu Tratovec na Poljšici. Domačini previsu pravimo Poljšiška, še raje pa Poglejska cerkev. Leži na nadmorski višini 650 m (Zupan M. in Benedik B., 1993). Izoblikoval jo je odtekajoči ledenik Radovne v poznem obdobju poledenitve. Previs je na debelo zapolnjen u apnenčevim gruščem, ki je na površju močno preperel in poraščen. Izkopana kamena orodja, ostanki živali in drobci oglja pričajo o zgodnjem prebivanju človeka na tem prostoru. Izvirajo iz konca ledene dobe oziroma srednje kamene dobe ali mezolitika. V letih 1965 – 1971 sta v Poglejski cerkvi izkopavala dr. M. brodar in prof. A. Valič. Ob zadnji steni sta tik pod površjem odkrila kulturno plast s številnimi kamenimi orodji: praskali, strgali, bodali, kremenčevimi rezili in tudi kostnimi ostanki živali. Med pestrimi najdbami prevladujejo kosti in zobje večjih sesalcev, ki so zelo dobro ohranjeni, pripadajo pa arhaičnemu severnemu jelenu, orjaškemu stepskemu jelenu, bizonu, gorskemu oziroma alpskemu svizcu, gamsu in kozorogu ter bobru in divji svinji. Vsi fosilni ostanki naštetih živali spadajo v konec obdobja poledenitve.

Poleg navedenih najdb so takrat našli tudi bronast rimski kovanec cesarja Valentinija in bronast prstan iz srednjeslovanskega obdobja. V votlini so leta 1992 našli še dva rimska kovanca iz obdobja Konstancija II, ki so jih kovali v letih od 350 do 361 (Knific T., 1984). Omenjene najdbe si lahko ogledamo v mestni hiši v Kranju, ki je del Gorenjskega muzeja Kranj.

Ljudje so se v Poglejski cerkvi radi zbirali. V njej so namestili bronast zvon, ki je pozvanjal do druge svetovne vojne.

Pod mogočnim skalnim obokom lahko poleg zgodovinskega spomina doživimo in uživamo lep razgled na Gorje, okoliške vasi in Triglav.